Judo

Judo je moderna japonska borilna veščina, ki se je začela razvijati ob koncu 19. stoletja. Zametki juda segajo nekje v leto 1882, ko se je razvil iz ju-jitsa. Le-ta je takrat veljal za zastarelo veščino, ki je bila stvar preteklega fevdalnega sistema. Ju-jitsu je veljal tudi za nasilno in necivilizirano veščino.

SUD SilovitUdarec

Judo, kot veščina je v osnovi goloroka borilna veščina, pri kateri se uporabljajo meti, spotikanja, davljenja in vzvodi. Borba se odvija tako v stoječem položaju, kot tudi na tleh. Pri judu niso dovoljeni udarci z rokami in nogami. Judo je tako zelo podoben rokoborbi, kar tudi je, vsaj nekakšna oblika rokoborbe. Dandanes je judo najbolj razširjena oblika rokoborbe na svetu.

Učence v judu imenujemo judoisti in vadijo v beli uniformi, imenovanem judogije. Danes se več ali manj uporablja preprosta beseda kimona. Učitelj juda se imenuje senseij oz. mojster juda. Na Japonskem se judo trenira v posebnih prostorih imenovanih dodžo, drugje po svetu pa so to le klasične telovadnice ali borilnice, kjer so položene tatami blazine.

Judo je v osnovi poleg fizične plati vseboval tudi psihološko plat. Namen juda je bil krepitev celotnega človeka, tako skozi fizično vadbo (šport, samoobramba, zdravje), kot tudi razvoj uma, osebnosti in krepitev notranjega miru. Z globalizacijo in popularizacijo juda, predvsem, kot športa pa se je ta drugi del juda ponekod že povsem izgubil in prevladuje le še fizični nivo.

Izvor ju-da

Kot že napisano, se je judo razvil iz ju-jitsa, sorodne borilne veščine. Ju-jitsu je bil zastarela borilna veščina, brez določenih pravil, s preveliko količino nepotrebnih gibov. Predvsem pa je bil ju-jitsu, po mnenju Kanoa nevaren za vadbo.

Džigoro Kano, ki je bil ustanovitelj te borilne veščine, je sprva treniral ju-jitsu. Po določenem času, je začel spoznavati šibke strani ju-jitsa. Zato je začel določene gibe izpopolnjevati, prav tako tehnike, do točke, ko se je rodila nova borilna veščina – judo. Beseda ju-do v japonskem jeziku pomeni Ju – nežnost oz. mehkoba in do – pot oz. način. Torej, če prevedemo v slovenščino ju-do v originalu pomeni mehko pot. To je bila tudi filozofija njenega ustanovitelja Džigora Kata, ki je zagovarjal mehko gibanje in izkoriščanje moči nasprotnika v svojo korist.

Džigoro Kano judo

Želel je, da v judu prevladujejo tehnike, ki ne izkoriščajo le surove moči posameznika, ali so odvisne od njegove teže. Tako je tehnike iz starejših borilnih veščin izpopolnil, določene tehnike odstranil, določene nadgradil, jih prilagodil in naredil bolj varne. Z enim samim ciljem, narediti judo vadbo, ki bo primerna za najširšo populacijo.

Razvoj juda

Judo je na japonskem doživel nagel vzpon, tako v krogih normalnih smrtnikov, kot tudi v krogih mlajših mojstrov starejših borilnih veščin. Seveda vse ni šlo gladko, a vseeno je judo hitro pridobil status moderne borilne veščine, ki ni nasilna in je primerna praktično za vse ljudi.

svetovna judo zveza

Ugled Džigira Kana na japonskem mnogi primerjajo s ugledom utemeljitelja modernih olimpijskih iger francoskega barona De Coubertina v Evropi. Prav tako, kot De Coubertin se je tudi Kano poglobil v smisel športa, fenomen timskega duha in skupnih ciljev. Do tedaj Japonska besede šport, kot ga poznamo danes, ni poznala.. Tako da je Džigiro Kano priznan, tudi kot začetnik modernega športa na japonskem.

Judo je tudi po Kanovi smrti leta 1938 rasel in se razvijal. Vpeljan je bil v javni šolski sistem, kot oblika telovadbe. Leta 1964 pa je bil prvič predstavljen, kot olimpijski šport na takratnih olimpijskih igrah v Tokiju. Leta 1972 je je judo postal polnopravni član olimpijske športne družine. Mnogi to, da je judo postal olimpijski šport štejejo za konec »duhovne« plati juda in začetek juda, kot samo športne discipline.

judo met

Kodokan, vadišče, ki ga je ustnovil Kano je iz preprostega vadišča prerasel v organizacijo, ki je bila preseljena v Tokijo. Kodokan je bil središče takratnega juda in to središče še dandanes tesno sodeluje z mednarodno judo zvezo (IJF). Skrbijo za razvoj, širitev juda in nasploh tudi za vse ostale vidike, ki ohranjajo judo šport, ki je v olimpijski družini najbolj razširjen šport izmed vseh športov. Judo zveza IJF ima danes že 175 držav članic.

Judo po svetu

Judo je s tem, ko je postal olimpijski šport doživel tudi velik bum po celem svetu. Že veliko pred tem, so japonski migranti raznesli ta šport po celotni zemeljski krogli, kamorkoli so se selili je šel judo z njimi. Prav tako so ga po svetu raznesli ljudje, ki so migrirali na japonsko, ga tam spoznali in se kasneje odselili domov. Veliko pa je bilo tudi vojakov, ki so med in po 2. svetovni vojni spoznali judo in ga »odnesli« domov in tam nadaljevali s poučevanjem te borilne veščine.

Judo je po nekaterih štetjih danes celo 3. najbolj množičen šport na svetu, z več kot 30. milijoni športniki in rekreativci. S tem pa je judo tudi najuspešnejša japonska borilna veščina.

Je pa ta šport, kot globalna borilna veščina pripomogel k razvoju številnih sorodnih borilnih veščin. Iz juda se je razvila Samba, ruska oblika goloroke borbe, pa brazilski ju-jitsu, ki je danes osnova za sodobni mma. Veliko je še borilnih veščin v Evropi in ZDA, ki so se razvile iz juda z dodatkom karateja, tajskega boksa, boksa in drugih sodobnih borilnih veščin.

Pasovi v judu

judo pasovi

V judu so bili pasovi vpeljani že s strani njegovega ustanovitelja Džigora Kana. Njihov namen pa je bil enak, kot je še danes. Sledenje napredku vseh vadečih, njihovi motivaciji in zastavljanju ciljev. Borilne veščine pred tem te oblike označevanja napredka niso poznale, danes pa ga uporabljajo praktično vse borilne veščine, ki uporabljajo kimone.

V judo se začetne stopnje v pasovih imenujejo »kyu«, teh stopenj je 8. Vse od belega pasu, pa vse do rjavega. Mojstrske stopnje pa so poimenovane »dan« teh stopenj pa je 10. Tako je najvišja stopnja, ki jo lahko mojster doseže v judu 10 dan. Vendar je to le formalna stopnja, ki jo dobijo mojstri za svoj prispevek v judu na sploh in ne samo s svojimi veščinami.

To, da je mojstrskih stopenj več, kot stopenj učencev v judu ponazarja stalno strmenje k napredku in nenehnemu učenj, ter izboljševanju. V judu je nepisano pravilo, da se z 1. dnevom spoznavanje juda šele začne. Vse prejšnje predstopnje, so bile le priprava na pravo učenje. Tudi zadnja 10. stopnja oz. 10 dan ima simbolično bel pas, kar ponazarja filozofijo nenehnega učenja.

otroška judo kimona

Judo v Sloveniji

Judo se je v Sloveniji razvijal postopoma. V začetkih je bil judo uvrščen pod okrilje takratne težko atletske zveze (TAZS). A kmalu so se pojavile težnje po ustanovitvi samostojne judo in ju-jitsu zveze Slovenije. Le-ta je bila ustanovljena že davnega leta 1957. Na pravih položajih so bili takrat ljudje, ki so imeli interes ta lep šport dvigniti na mednarodno raven. Zato so bili redno organizirani seminarji, kjer so bili vabljeni uveljavljeni tuji trenerji, ki so svoje bogato znanje predajali našim trenerjem in športnikom. V časih Jugoslavije, so bili ti letni kampi organizirani na področju današnje Hrvaške, kasneje pa so se preselili v Slovenijo in so danes organizirani v Izoli. Vsako leto ti seminarji privabijo več, kot 250 udeležencev in Slovenije in tujine. Judo je danes eden od bolj uspešnih slovenskih olimpijskih športov, saj praktično ne mine veliko tekmovanje, da nebi v domovino prinesli vsaj enega odlična. JZS veliko energije vloži tudi v izobraževanje lastnih sodnikov in drugih strokovnih delavcev, kar je dodatna vrednost in to dodaja moč in prepoznavnost našega juda v tujini.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

four × 5 =