Kaj je boks

Kljub temu, da je boks eden najstarejših in najbolj popularnih športov na svetu, se še vedno najdejo ljudje, ki jih zanima kaj je boks.

Boks je eden najstarejših in najbolj popularnih športov na svetu. Na Olimpijskih igrah je prisoten že vse od iger leta 1904, prve omembe boksa oz. borbe s pestmi pa segajo v obdobje antične Grčije. Verjamem, da vsi veste kaj je boks, kot šport, vendar ali poznate boksarska pravila, težnostne kategorije v boksu, udarce…? Za vas sem se nekoliko poglobil v vsa ta vprašanja in vam jih v spodnjih odstavkih tudi predstavljam.

Začetki boksa

Začetki boksa segajo še pred antično Grčijo (nekje okoli leta 1500 p.n.š), kjer je bil boks že eden od športov na takratnih olimpijskih igrah. Takratni boks je bil precej drugačen, kot ga poznamo danes. Po znanih podatkih naj bi bil precej bolj surov in krut. Tudi časovnih omejitev ni bilo in naj bi trajal do takrat, ko eden od borcev ni bil več sposoben nadaljevati boja, oz. je dvoboj predal.

V času rimskega imperija je bil boks poznan, samo kot urjenje za vojake in ne, kot šport. Kot zanimivost lahko povem, da naj bi se v Rimu sprejel zakon, s katerim so se vojaki odpovedali odškodnini, če so se poškodovali med urjenjem oz. treningom boksa. V kasnejših obdobjih zgodovine je bil boks velikokrat prepovedan iz različnih verskih in političnih razlogov.

Sodobni boks

Korenine sodobnega boksa pa segajo nekje na konec 17. oz. začetek 18. stoletja, in sicer na britanski otok. Ime boks je prevod angleške besede box, ki v direktnem prevodu pomeni udarjanje s pestmi. V samem začetku je bil precej bolj kruta oblika borbe, verjetno podobno, kot v stari Grčiji in ne takšna oblika borve oz. športa, kot jo poznamo danes. Prve borbe so se odvijale z golimi pestmi in niso bile časovno omejene. Tako, da si lahko predstavljamo, kakšni so bili borci po končanih dvobojih.

Po zgodovinskih zapiskih se je najdaljši boksarski dvoboj odvijal leta 1855. Takrat naj bi se borca borila 6 ur in 15 minut!!! V razmislek, današnji boksarski dvoboji za naslov svetovnega prvaka trajajo največ 36 minut, v amaterskem boksu pa 9 minut. Takratna pravila so bila namreč taka, da je borec, po tem, ko je bil zbit na tla (knock down), imel čas da se pobere in v 30-ih sekundah, ter nadaljuje z borbo.

Olimpijski boks

Boks je postal olimpijski šport na igrah v St. Louisu leta 1904 in je del tega športnega spektakla že vse od tedaj. Olimpijski oz. amaterski boks se nekoliko razlikuje od profesionalnega boksa. Vodi ga svetovna amaterska boksarska zveza AIBA. Tekme pod njenim okriljem so prav tako, kot v profesionalnem boksu razdeljene v runde po 3 minute. Vendar z razliko, da v amaterskem boksu tekma traja samo 3 runde. Tudi točkovanje je nekoliko drugačno, kot pri profesionalnem boksu. V večini primerov, pa se borba odloča po točkah, ki jih glde na čisto zadete udarce delijo 3 sodniki, ki so razporejeni okoli ringa.

Borci so razdeljeni v 12 različnih boksarskih kategorij, glede na težo.

Kategorije v amaterskem boksu (na Olimpijskih igrah):

• od 48 do 52 kilogramov, oziroma Fly
• od 52 do 57 kilogramov, oziroma Feather
• od 57 do 63 kilogramov, oziroma Light
• od 63 do 69 kilogramov, oziroma Welter 
• od 69 do 75 kilogramov, oziroma Middle
• od 75 do 81 kilogramov, oziroma Light Heavy 
• od 81 do 91 kilogramov, oziroma Heavy 
• nad 91 kilogramov, oziroma Super Heavy

Boksarska pravila

Pravila sodobnega boksa je v začetku 19. stoletja vpeljal John Sholto Duglas, 9th Marguess of Queensberry. Le-ta je tako borbo s pestmi spremenil v boks, ki ga poznamo danes. Borbo dveh nasprotnikov z boksarskimi rokavicami, oz. tako imenovani angleški ali klasični boks. Po novih pravilih je bila borba razdeljena v 3 minutne runde, med rundami pa sta imela borca 1 minuto odmora. Boksarji so bili razdeljeni tudi v kategorije po telesni teži, borili pa so se v boksarskih ringih. Uporabljali pa so tudi različno težke oz. velike boksarske rokavice.

V sodobnem boksu, neglede ali gre za amaterski oz. Olimpijski boks, ali pa za profesionalni boks, se le-ta odvija v boksarskem ringu. V ringu sta med borbo prisotna dva borca oz. nasprotnika in glavni sodnik. Le-ta nadzira dvoboj, skrbi, da se upoštevajo pravila, da je dvoboj pošten in v primeru nezmožnosti nadaljevanja enega od borcev tudi prekine dvoboj. V kolikor kateri od borcev ne upošteva pravil in nasprotnika udarja z nepravilnimi udarci, ga drži, se v ringu obrača s hrbtom proti nasprotniku, ali kako drugače krši pravila, mu lahko sodnik odvzame točo, v kolikor se to ponavlja, pa tudi prekine dvoboj in razglasi zmagovalca.

V profesionalnem boksu so ob ringu še trije pomoži sodniki, le-ti točkujejo runde oz. štejejo čiste udarece obeh nasprotnikov. Vsaka runda se točkuje s točkami do 10. V kolikor je eden od nasprotnikov malo boljši od drugega, se runda točkuje z 10 proti 9 za boljšega, če sta po mnenju sodnikov borca izenačena, te runda točkuje z 10/10. V kolikor je bil v rungi en ali več knock downov (ko se eden od tekmevec z rokavico, kolenom, ali kako drugače (razen podplatov), zaradi posledice prejetega udarca, dotakne tal), se runda točkuje z 10 proti 8, ali celo 7. Tisti, ki na koncu, po 8ih, 10ih ali 12ih rundah (odvisno koliko rund je predvidenih v dvoboju) zbere večje število točk je na koncu zmagovalec.

V amaterskem boksu se dvoboji odvijajo 3 runde. Enako, kot pri profesionalcih, so tudi tu ob ringu 3 pomožni sodniki, ki točkujejo borbo. Na koncu zmaga tisti borec, ki zada več udarcev in zmaga v več posamičnih rundah. V amaterskem boksu, se v primeru knock downov, ne pridobi, oz. izgubi dodatnih točk.

Glavni sodnik lahko dvoboj prekine že prej, če oceni, da eden od borcev ni sposoben za nadaljevanje (poškodba ali zaradi prejetih udarcev). V takšnem primeru sodnik razglasi zmagovalca, v kolikor gre za poškodbo, ki jo je eden borcev povzročil drugemu in zaradi tega prizadeti borec ne more nadaljevati dvoboja, lahko sodnik tudi prekine dvoboj in ne razglasi zmagovalca. Navadno pa je zmagovalec tisti, ki je še sposoben za borbo. Če eden od borcev, prejme močan udarec, ali serijo udarcev in se dotakne tal, ali pade na tla in v 10ih sekundah ni zmožen nadaljevati borbe (knock out, ali tehnični knock out), se borba prekine in zmagovalec je boksar, ki je zbstal na nogah.

Borbo se lahko prekine tudi tako, da iz kota enega od tekmovalcev v ring vržejo brisačo in s tem prekinejo oz. predajo borbo. To se lahko naredi med samo 3 minutno rundo, ali pa med odmorom. Borbo lahko prekine tudi uradni zdravnik, ki je ob ringu in na poziv glavnega sodnika preveri poškodbe enega od borcev in v kolikor oceni, da so poškodbe prehude, oz. da lahko ogrozijo zdravje enega od borcev, potem borbo prekine.

Kot rečeno, borba se odvija v boksarskem ringu. Velikosi boksarskih ringov lahko varirajo od 4,9 metrov do 6.1 metrov.. Olimpijski oz. amaterski boks se odvija v 6.1 metrskih ringih, med tem, ko se v profesionalnem boksu menedžerji borcev v pogodbi dogovorijo o velikosti boksarskega ringa, v katerem se bo dvoboj odvijal. Ko govorimo o velikosti ringa, je to veliksot znotraj vrvi. zunaj vrvi pa je do roba ringa še slab meter tal. Ringi so dvignjeni od tal in so visoki nekje med 90 in 120 centimetrov. Vsak ring je opremljen s 4 varovalnimi vrvmi, ki morajo biti primerno napete.

S temi spremembami se je boks iz “gladiatorskih” borb preoblikoval v plemenito veščino ali plemeniti šport, kot ga nekateri tudi imenujejo. Vrhunec popularnosti boksa je bilo zagotovo obdobje pred in po drugi svetovni vojni, ko so bili boksarski dvoboji organizirani pred več, kot 60 tisoč gledalci.

Udarci pri boksu

Pri boksu so dovoljeni samo udarci z rokama in sicer samo s členki (ko stisnemo dlan v pest, je dovoljeno udarjati samo s površino od sredinskih členkov pa do členkov ob začetku prstov (slika)). Nasprotnika je dovoljeno udarjati samo v predel od glave pa do pasu. In še to samo v sprednji del telesa, odarci za ušesi in po hrbtu so prepovedani.

Pri klasičnem angleškem boksu poznamo tri vrste udarcev, direkt, aperkat in kroše. V osnovi je boks zelo enostaven šport, a je vseeno priznan (po najrazličnejših raziskavah), kot najbolj zahtevna športna disciplina na svetu.

• Direkt: najbolj pogost udarec pri boksu je tako imenovani direkt. To je udarec s sprednjo ali zadnjo roko, ki potuje proti nasprotniku po najkrajši poti, torej direktno. Cilj direktov je glava, in telo, predvsem brada in pleksus. Direkti s sprednjo roko se pogosto uporabljajo za prirpavo napada z močnejšimi udarci, ali za motenje nasprotnika. Zelo pogosto se jih uporablja za prekinitevnasprotnikove akcije, rušenje ritma in podobne taktične zamisli. Sprednji direkt navadno ni izredno močan udarec (v primerjavi z ostalimi udarci), vendar pri nakaterih borcih in v višjih kategorijah zna biti dovolj močan za končanje borbe. Zadnji direkt, oz. direkt z “boljšo” roko (torej, če si desničar, je to navadno desna roka) je zelo močno “orožje” in se v borbi uporablja v manjši meri, kot sprednji direkt. Je pa udarec lahko veliko močnejši in veliko borb v zgodovini se je začljučilo prav na račun tega udarca.

• Kroše: to je udarec, ki nasprotnika zadane s strani. Izhodišče rok je enako, kot pri direktih, venar roka proti nasrotniku potuje nekoliko širše in v rahlem krožnem gibu. Oba, sprednji, predvsem pa zadnji kroše sta (lahko) izredno močna udarca. Kroše z zadnjo roko je najmočnejši udarec v boksu. S krošeji se cilja nasprotnika tako v glavo, kot v telo. Ključne točke so predvsem brada, območje jeter in ladvic. Verjetno se je večino dvobojev v zgodovini končala z prvim ali zadnim krošejem.
• Aperkat: toje udarec, ki je motorično za lajika gotovo najtežji za pravilno izvedbo. Podobno, kot pri ostalih dveh udarcih, je tudi pri aperkatu osnovni položaj rok enak (gard), roki pa proti nasprotniku potujeta od spodaj na vzgor. Borec na začetku udarca roko nekoliko spusti in jo nato z gibanjem nog, telesa in roke usmeri proti tarči (glava ali telo). Točke, ki jih želi zadeti so predvsem brada, pleksus, območje jeter in ledvic. Pri večini borcev je aperkat udarec, ki se ga najmanj uporablja, venar pa je vseeno zelo učinkovit in lahko zelo močan.

Ostale boksarske tehnike

Ker pa boks ni samo napad in niso samo 3 različni udarci s sprednjo in zadnjo roko, si poglejmo še nekaj drugih tehnik, ki jih boksarsji zelo pogosto uporabljajo.

Za izmike in blokiranje udarcev se uporabljajo tehnike izmikanja, blokiranja, izpeljav, ustavljanja in eskivaž. Izredno pomembno pa je tudi delo nog, saj se z njimi nasprotniku približujemo, oddaljujemo ali izmikamo levo ali desno. Pri borbi na blizu oz. klinču (to je borba, kjer sta nasprotnika en nasproti drugega in med njima ni razdalje) borci uporabljajo tudi posebne prijemalne tehnike in tako nasprotniku poizkušajo onemogočiti udarjanje, ga utrujajo in poizkušajo sebi izdelati prostor za udarec ali serijo udarcev.

• Izmikanje: to je tehnika, kjer se borec izmakne udarcu z nagibom telesa v levo ali desno stran, lahko pa tudi s premikov nazaj.
• Blokiranje: to je tehnika oz. več tehnik, saj poznamo veliko različnih blokad. Vsem pa je cilj, da nasprotnikov udarec neutraliziramo.
• Izpeljave: to je tehnika, ker s posebnimi majhnimi gibi rok nasprotnikove udarce preusmerimo stran od cilja, navadno levo ali desno od glave.
• Usatvljanje: s to tehniko nasprotnikov udarec ustavimo, navadno se to počne z dlanjo, udarec ujamemo v dlan in ga ustavimo oz. “štopiramo”.
• Eskivaže: tehnika izmikanja, kjer se v polkrožnem gibu, pod roko, izmaknemo (najpogosteje) krošejem.

Boksarska oprema

Pri klasičnem – angleškem boksu se najpogosteje uporabljajo boksarske rokavice, ki so težke 10oz (lahko tudi težje, navadno pa ne lažje) (več o boksarskih rokavicah si lahko preberete tukaj). Boksarji imajo pod rokavicami pesti povite z bandažnimi trakovi, ki zaščitijo členke in zapestje. Obvezen del boksarske opreme je seveda tudi ščitnik za zobe. Poznamo več vrst ščitnikov, takšni, ki ščitijo samo zgornje zobe (najbolj pogosti v praksi, sploh med rekreativci) in takšni, ki ščitijo zgornje in spodnje zobe.

K obvezni boksarski opremi sodijo tudi posebni boksarski copati oz. supergi, ki imajo navadno zelo tanek podplat in so srednje visoki oz. visoki. Gibanje v teh copatih je izredno lahkotno. Ne smemo pa pozabiti tudi na ščitnik za genitalije, boksarske hlače in majico, ki pa se v profesionalnem boksu ne uporablja. Pri treningih se navadno uporablja tudi boksarska čelada. Pogosti pripomočki na treningih so tudi kolebnica, boksarska vreča, fokuserji, hruške in žoge za boks in še in še. Več o boksarski opremi si lahko preberete v enem od naših člankov, ki govori prav o tej temi.

Za koga je boks primeren šport?

Boks je izredno dobra oblika rekreacije in prav zato je danes tudi vedno bolj popularna in razširjena oblika vadbe. Na treninge boksa hodijo zelo različni profili ljudi. Treningi se začnejo že v osnovni šoli, največ pa je dijakov, še več študentov, ne manjka tudi fantov in punc starih okoli 30, pa vse tja do 50 let in še več. Več na to temo si lahko preberete v enem od naših člankov z naslovom “Za koga je primeren rekreativni boks?“